Različni tipi zasteklitve za aluminijasta okna – katero izbrati?

Trojna zasteklitev

Pri nas se najpogosteje uporablja trojna zasteklitev, saj ponuja vrhunsko energetsko učinkovitost in izjemno bivalno udobje. Njena zasnova s tremi stekli in dvema medstekelnima prostoroma omogoča odlično toplotno izolacijo ter zmanjšuje toplotne izgube, kar pripomore k boljši energetski varčnosti in prijetnejši klimi v prostoru skozi vse leto.

Z napolnjenostjo medstekelnih prostorov z zrakom ali plemenitimi plini trojna zasteklitev dosega toplotno prehodnost okoli 2,1 W/m²K, pri uporabi sodobnih tehnologij pa so vrednosti lahko še nižje. Ta visok standard izolativnosti omogoča občutne prihranke pri ogrevanju pozimi ter učinkovito zaščito pred pregrevanjem poleti.

Napredna tehnologija izdelave omogoča optimizirane okvirje in okovje, prilagojene višji masi stekla, kar zagotavlja dolgotrajno stabilnost in enostavno uporabo. Hkrati so sodobni sistemi zasteklitve zasnovani tako, da zmanjšujejo potrebo po vzdrževanju in zagotavljajo dolgotrajno tesnjenje, kar podaljšuje življenjsko dobo oken.

Trojna zasteklitev je tako idealna izbira za vse, ki želijo izboljšati energetsko učinkovitost svojega doma, povečati udobje bivanja in zmanjšati stroške energije, hkrati pa uživati v napredni tehnologiji, ki zagotavlja dolgotrajno kakovost in zanesljivost.

Dvojna zasteklitev

Uporablja se tudi dvojna zasteklitev s stekli debeline 4 mm in MSP (medstekelni prostor) 12 mm. Ob uporabi posebnih plinov (npr. argona ali kriptona) se vrednosti toplotne izolacije nekoliko izboljšajo, saj je potrebno optimizirati širino medstekelnega prostora glede na plin v njem.

Treba se je zavedati, da navadna dvojna zasteklitev, polnjena z zrakom, ne predstavlja energetsko učinkovite rešitve. Njena skupna masa običajno ne presega zmogljivosti standardnega okovja, zato dodatna ojačitev ni potrebna. V primerjavi z enojno zasteklitvijo ima dvojna zasteklitev bistveno boljšo zvočno izolacijo, njena toplotna prehodnost pa je do 2,9 W/m²K, kar je približno dvakrat boljša izolativnost kot pri enojni zasteklitvi. Kljub temu te vrednosti ne ustrezajo sodobnim kriterijem energetske učinkovitosti.

Enojna zasteklitev

Enojna zasteklitev se pri nas praktično ne uporablja več, saj tudi tehnični predpisi tega ne dopuščajo. Takšna zasteklitev ima velike toplotne izgube, ki lahko znašajo do 5,9 W/m²K (odvisno od vrste in debeline stekla). Ker je notranja površinska temperatura stekla zelo nizka, to povzroča kondenzacijo vodne pare, intenzivne konvekcijske toplotne tokove in hlajenje notranjega zraka ob steklu. Posledično lahko pride do znižanja temperature sten v bližini enojne zasteklitve. Vse našteto vpliva na nizko stopnjo toplotnega ugodja v prostoru. Tudi zvočna izolativnost pri oknih z enojnim steklom je slaba.